Finančni trgi se vse bolj prilagajajo zanimanju vlagateljev za naložbe, ki poleg finančnega vidika upoštevajo tudi okoljske in družbene dejavnike. Trajnostne obveznice so eden od instrumentov, ki povezujejo financiranje projektov s trajnostnimi cilji. Po svoji osnovni strukturi so podobne klasičnim obveznicam, vendar se razlikujejo predvsem po namenu oziroma pogojih, pod katerimi se zbrana sredstva uporabljajo. Za razumevanje njihove vloge je zato pomembno poznati način delovanja, različne vrste ter tveganja, povezana z investiranjem v obveznice.
Kaj so trajnostne obveznice in kako delujejo?
Obveznica je dolžniški vrednostni papir, pri katerem vlagatelj izdajatelju za določeno obdobje zagotovi sredstva. Izdajatelj se zaveže k plačilu dogovorjenih obresti ter praviloma tudi k vračilu glavnice ob zapadlosti. Pri trajnostnih obveznicah je poleg finančnih pogojev pomemben tudi namen uporabe zbranega kapitala oziroma izpolnjevanje vnaprej določenih trajnostnih ciljev.
Med najpogostejše oblike sodijo zelene, socialne in s trajnostjo povezane obveznice. Zelene obveznice so namenjene financiranju projektov z okoljskimi učinki, kot so obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost ali trajnostna infrastruktura. Socialne obveznice sredstva usmerjajo v projekte, povezane na primer z dostopnim stanovanjskim fondom, zdravstvom ali izobraževanjem. Pri s trajnostjo povezanih obveznicah pa je finančna struktura vezana na doseganje vnaprej določenih trajnostnih kazalnikov izdajatelja.
Pomembno je, da trajnostni značaj obveznice sam po sebi ne pomeni, da je naložba brez tveganja. Vlagatelj mora poleg namena izdaje upoštevati tudi kreditno sposobnost izdajatelja, ročnost, obrestno mero, likvidnost in druge pogoje posamezne izdaje.
Pri razumevanju trajnostnih obveznic je zato najprej pomembno poznati osnovne značilnosti obveznic kot naložbenega instrumenta. Več o tem, kako obveznice delujejo, kakšen donos lahko ustvarjajo in kateri dejavniki vplivajo na njihovo vrednost, si lahko preberete v našem članku »Kaj so obveznice in kako z njimi ustvariti stabilen donos?«.
Prednosti in tveganja vlaganja v trajnostne obveznice
Ena od značilnosti obveznic je vnaprej določena struktura izplačil, zato lahko obveznice v določenih okoliščinah omogočajo bolj predvidljiv denarni tok kot naložbe, katerih donos je neposredno odvisen od gibanja cen delnic. Pri trajnostnih obveznicah je temu dodana možnost financiranja projektov oziroma dejavnosti, ki imajo opredeljene okoljske ali družbene cilje. Prav zato se lahko vključujejo tudi v širši koncept družbeno odgovornega vlaganja.
Vendar pa fiksni donos ne pomeni nujno nespremenjene tržne vrednosti obveznice. Če se tržne obrestne mere po izdaji zvišajo, lahko cena že izdane obveznice na sekundarnem trgu pade. Nasprotno lahko ob padcu tržnih obrestnih mer njena tržna vrednost naraste. To je posebej pomembno za vlagatelje, ki želijo obveznico prodati pred njeno zapadlostjo.
Prisotno je tudi kreditno tveganje, saj obstaja možnost, da izdajatelj svojih obveznosti ne bi mogel v celoti izpolniti. Pri tujih izdajah se lahko pojavi še valutno tveganje, pri manj likvidnih obveznicah pa je lahko prodaja pred zapadlostjo zahtevnejša.
Pri trajnostnih naložbah je pomembno tudi vprašanje verodostojnosti trajnostnih trditev. Pojav, pri katerem se okoljski ali družbeni učinki naložbe predstavljajo bolj ugodno, kot jih je mogoče dejansko utemeljiti, se pogosto označuje kot »greenwashing«. Zaradi tega imajo standardi, poročanje in neodvisno preverjanje pomembno vlogo pri presoji posamezne izdaje.
Če želite pri izbiri naložbe preveriti aktualne naložbene možnosti, lahko na topnalozbe.si oddate povpraševanje in pridobite več informacij glede naložbenih možnosti. Za dodatna vprašanja ali pomoč pri oddaji samega obrazca nas lahko kontaktirate na info@topnalozbe.si.
Kako lahko zasebni vlagatelji vlagajo v trajnostne obveznice?
Dostop do trajnostnih obveznic za zasebne vlagatelje je danes širši kot v preteklosti. Ena možnost je neposreden nakup posamezne državne ali podjetniške obveznice prek banke ali drugega ponudnika investicijskih storitev. Pri tem vlagatelj izbira konkretnega izdajatelja in izdajo ter prevzema tveganja, ki so povezana prav s to naložbo.
Druga možnost so obvezniški ETF skladi oziroma drugi razpršeni skladi, ki vključujejo večje število trajnostnih obveznic. Tak pristop lahko omogoča širšo razpršitev med različne izdajatelje, države in vrste obveznic, vendar je treba tudi pri skladih preveriti njihovo naložbeno politiko, stroške in sestavo portfelja.
Pri izbiri je zato smiselno najprej razumeti, kaj posamezna obveznica oziroma sklad dejansko vsebuje in pod katerimi pogoji deluje. Evropski regulativni okvir na področju zelenih obveznic je namenjen večji preglednosti in jasnejšemu opredeljevanju trajnostnih značilnosti, vendar mora vlagatelj še vedno sam preveriti ključne finančne in naložbene lastnosti.
Trajnostne obveznice tako predstavljajo enega od načinov povezovanja finančnega vlaganja z okoljskimi in družbenimi cilji. Njihova primernost je odvisna od značilnosti posamezne naložbe, finančnih ciljev vlagatelja, časovnega horizonta in pripravljenosti na tveganje. Pred odločitvijo je zato pomembno primerjati različne možnosti ter preveriti njihove stroške, pogoje in pričakovane značilnosti.